αἶσα ης, ἡ ep. poet.

Et.: iz *αἴτ-i̯-α



1. pripadajoči del, usojeni del, delež
        • ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati

2. (od bogov določena) usoda, usojeni (dosojeni) čas življenja, dolgost življenja
        • ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti
        • αἶσά μοι usojeno mi je
        • κακῇ αἴσῃ na nesrečo
        • αἶσα ἄπλατος blaznost
        • κατ' αἶσαν po pravici, kot je prav
        • ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici

3. kot poosebljeno božanstvo
        ➞ personif. Αἶσα Ajza (Ajsa), Usoda boginja usode



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 (Α - Γ) - Matej Hriberšek s sodelavci: Pikl, Cvijić, Gardina, Markič, Berden, Teran, Novak, Križaj, Avguštin, Kristan

Komentiraj slovarski sestavek