bound [baund]

1.
samostalnik omejitev; skok

2.
glagol omejevati, mejiti; skočiti

3.
preteklik & pretekli deležnik od to bind
to be bound to (happen) gotovo (se bo zgodilo)

4.
pridevnik (to) (po)vezan; (for) na poti proti



Vir: Mali angleško-slovenski slovar - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek