top [tɔp]
1. pridevnik zgornji; najvišji; najpomembnejši; najboljši
2. samostalnik vrh; pokrov; vrhnji del
to be on top
biti na vrhu
at the top of one's voice
na ves glas
3. glagol zavze(ma)ti prvo mesto; preseči; prekriti
4. prislov
pogovorno
tops
največ, maksimalno
Dostopnost
Dostopnost