inzulin angleško insulin
Polipeptidni hormon, ki se sintetizira v endokrinem delu sesalske trebušne slinavke ali homolognega organa nižjih vretenčarjev. Pri sesalcih nastaja v beta celicah Langerhansovih otočkov trebušne slinavke kot preproinzulin, ki se s kotranslacijskimi in posttranslacijskimi modifikacijami pretvori v inzulin in C-peptid. Ob stimulaciji, najpomembnejša je povišana koncentracija glukoze v krvi, se inzulin sprosti v kri in vpliva na tarčna tkiva, ki imajo receptor za inzulin v plazmalemi. Omogoča vstop glukoze v celice mišic in maščevja ter v glavnih tarčnih tkivih, jetrih, mišicah in maščevju, stimulira procese biosinteze in zavira procese razgradnje. Vpliva tudi na proces prepisovanja DNA. Skupaj z glukagonom inzulin omogoča vzdrževanje homeostaze glukoze v krvi. Neustrezno sproščanje inzulina iz trebušne slinavke ali premajhen odziv tarčnih tkiv na delovanje inzulina sta lahko vzrok za razvoj sladkorne bolezni.
Primerjaj: glukagon
Dostopnost
Dostopnost