peptidaza angleško peptidase
Encim, ki katalizira reakcijo hidrolize peptidne vezi. Delimo jih na endopeptidaze, ki cepijo peptidne vezi v notranjosti proteina ali peptida, in na eksopeptidaze, ki cepijo peptidne vezi na koncu verige. Slednje delimo na aminopeptidaze in karboksipeptidaze, glede na to, na kateri konec proteina oziroma peptida delujejo. V literaturi se uporablja tudi izraz proteaza kot oznaka za encim, ki katalizira hidrolizo peptidnih vezi v proteinih. Glede na aminokislinski ostanek ali kovinski ion, ki ga vsebujejo v aktivnem mestu, jih razvrščamo v serinske (najštevilčnejša skupina), cisteinske, treoninske, aspartatne, asparaginske, glutamatne in metaloproteaze. Pomembne so pri številnih fizioloških procesih, npr. strjevanju krvi, apoptozi, imunskem odzivu ter pri patoloških procesih, npr. rasti tumorjev. Pomembno vlogo imajo tudi pri prebavi, saj proteine v prebavnem traktu razgradijo na proste aminokisline in manjše peptide, ki se absorbirajo v epitelijske celice tankega črevesa.



Vir: Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - Slovensko biokemijsko društvo

Komentiraj slovarski sestavek