zunajcelični vezikel angleško extracellular vesicle
Vezikel, ki ga evkariontska ali prokariontska celica izloči v razmerah in vivo ali in vitro. Zunajcelične vezikle evkariontov glede na velikost, mehanizem nastanka in sestavo delimo na eksosome, mikrovezikle in apoptotska telesa. Med celicami prenašajo kodirajoče in regulatorne molekule RNA, proteine in lipide ter tako sodelujejo pri medcelični komunikaciji. Imajo pomembno vlogo pri fizioloških in patoloških procesih. Nahajajo se v številnih bioloških tekočinah in so obetavni za uporabo v diagnostične in prognostične namene, ker jih lahko izoliramo iz krvi ali urina in lahko vsebujejo biooznačevalce, ki omogočajo spremljanje bolezenskih stanj. Za terapevtske namene preučujejo možnost uporabe zunajceličnih veziklov kot dostavnih sistemov zdravilnih učinkovin. Zunajcelični vezikli po Gramu negativnih bakterij se imenujejo vezikli zunanje membrane.
Dostopnost
Dostopnost