múčiti♦♦ gl.
1. (fizično trpinčiti) [živali] torture
[nečloveško, zverinsko] mučiti to [brutally, severely] torture
2. (povzročati nejevoljo)
(koga) muči nespečnost sb is tortured by insomnia
(koga) muči radovednost sb's curiosity tortures them
(koga) muči krivda sb is consumed with/by guilt
(koga) muči domotožje sb is homesick
mučiti se (trpeti) to suffer; (truditi se) to struggle
mučiti se s (čim) to struggle with sth
Dostopnost
Dostopnost