oborožítev (rod. oborožitve) sam.

1.
[vojske, topništva] armament(s); weapons mn.; (orožje) [roparjev] weapons mn.
[jedrska, težka] oborožitev
[nuclear, heavy] weapons mn.

2.
(o dejanju) arming



Vir: Mali slovensko-angleški slovar - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek