obsójen♦♦ prid.

1.
pravo (spoznan za krivega) convicted
obsojen za (kaj)
ali zaradi (česa) convicted of sth
neupravičeno/krivično obsojen
wrongly convicted

2.
pravo (ki dobi kazen) sentenced
obsojen na [smrt, kazen zapora]
sentenced to [death, imprisonment]
biti pogojno obsojen
to receive a suspended sentence

3.
(zapisan čemu)
obsojen na
[neuspeh/propad, životarjenje] doomed to



Vir: Mali slovensko-angleški slovar - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek