• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

θεός ὁ, ἡ

Et.: iz ide. kor. *dh(e)h1s- 'bog'; prim. lat. fēriae 'dnevi počitka', 'prazniki', fēstus 'prazničen', fānum 'tempelj', 'svetišče'

● voc. NT θεέ || gen. in dat. pl. ep. θεόφιν


1. bog, boginja, božanstvo
        • ἡ νερτέρα Perzefona
        • σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala bogu
        • τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve
        • τὰ πρὸς θεῶν božja volja
        • τὰ παρὰ θεῶν prerokbe, prerokovanje
        • τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim do bogov je zadoščeno
        • τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar zadeva dolžnosti do bogov

2. podoba bogov, svetišče, tempelj, hram

3. ep. kot adi. v comp.
        ➞ θεώτερος 3 = θειότερος 3
        • θύραι samo za bogove, ne za ljudi



Vir: Vzorčna baza za novi grško-slovenski slovar (Z-Κ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Bobovnik, Božič, Kuntner, Pintarič, Poljšak Kus, Skubic, Valijev

Komentiraj slovarski sestavek