Et.: iz *ϝῖερός > *hιαρός, kar je nastalo iz ide. kor. *ish1ro- 'svet'; prim. mik. i-je-ro 'svet', osk. aesusis = lat. sacrificiīs, stvnem. êra 'čast', nem. Ehre 'čast'
A. adi.
1.
a) svet, posvečen • τινός, τινίkomu
b) božji, božanski (vse, kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom)
2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv • ἱερὰ συμβουλήpošteno svetovati je sveta dolžnost
B. subst. (neutr. sg. in pl.)
1. sg. in pl. v najširšem pomenu besedesveta stvar, sveto ◊ subst. neutr. sg. in pl.ἱερόν, τό, ἱερά, τά, ἱρόν, τόion.darilo, žrtev, darilna žival, svetišče, tempelj, preročišče ◊ subst. neutr. pl.ἱερά, τάdrob žrtvovanih živali, preroški znaki v drobovju
2. sg. in pl.praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji ◊ subst. neutr. sg. in pl.ἱερόν, τό, ἱερά, τά • χράομαι τῷ ἱερῷnavzoč sem pri svečanosti