1. ki spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (ali voza), konjski, vozni, vprežen • δρόμοςtek konj • ναυάγιαkoščki (razbitega) voza • ὀχήματαs konji naprežen voz, voz z vpreženimi konji • ἀγώνtekma v hitri vožnji
2. ki zadeva jezdeca ali konjenico, konjeniški • θώραξoklep za jezdeca • μάχηna konjih • λόχοςna konjih • δύναμιςmoč konjenice, konjenica
3. poznavajoč konje, spreten v ježi, izkušen v konjereji ◊ subst.ἱππικός, ὁpoznavalec konj, spreten jezdec, izkušen konjerejec
4. subst. ◊ subst. fem. sg.ἱππική, ἡsc. τέχνηspretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdenje, jezdarstvo, konjeniška služba, vaja v jahanju ◊ subst. neutr. sg.ἱππικόν, τό konjenica, konjeništvo, napreženi vozovi, pratež