ἴς ἰνός, ἡ ep.
Et.: iz *ϝῑ́ς, domnevno iz ide. kor. *u̯iH- 'moč', 'sila'; prim. stind. vayas- 'moč', lat. vīs 'moč', 'sila', pl. vīrēs (iz *vīsēs); gr. nom. pl. ἶνες iz *ϝῑσνες, gr. instr. ἶφι
G.: acc. ἶνα || nom. pl. ἶνες || dat. pl. ἴνεσι || instr. ἶφι