• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

θέμις ιστος, ἡ

Et.: gl. τίθημι; prim. lat. fētiālis

● acc. θέμιστα, θέμιν || pl. ep. θέμιστες, θέμιστας


A. kar je postavljeno ali določeno

1. božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega
        • θέμις ἐστί prav je, pravično je, navada je, šega je, sme se
        • ἢ θέμις (ἐστί) kakor je prav
        • οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, ni v njegovi navadi
        • οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se
        • φασὶ θέμις εἶναι
        ○ indecl.

2. sodišče
        • ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih sporoča po prerokovanju

B. pl.

1. odredbe, zakoni, postave
        • οἵ τε θέμιστας εἰρύαται

2. sodba, razsodba
        • κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristransko

3. pristojbine
        • τελέω



Vir: Vzorčna baza za novi grško-slovenski slovar (Z-Κ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Bobovnik, Božič, Kuntner, Pintarič, Poljšak Kus, Skubic, Valijev

Komentiraj slovarski sestavek