ukrajinjanje
Povezane besede:
štajerska
narečje
prislov
kraj
Poseben način tvorjenja prislovnega določila kraja, ko le-tega zaključek kljub vsej zdravi pameti in dobremu okusu vedno zvedemo v glas [i].
Še posebej uveljavljeno, skoraj vseprisotno v vzhodni polovici slovenskih dežel, kjer deluje tudi kot skladenjsko orodje učikovitega razločevanja klenih domorodcev od nezaželenih in motečih elementov iz drugih kotičkov države, predvsem osovražene prestolnice. Deluje tudi, če se tuji osebek za namen komunikacije z aborigini odreče svojemu izrojenemu urbanemu slengu in začasno uporablja svojo najbližjo predstavo knjižno pogovornega jezika s primerno upočasnjeno izgovorjavo. Včasih domorodcem povroči blažje težave ob začasni potrošno motivirani zapustitvi rodne doline in obisku bližnje provincialne nakupovalne metropole ali pa šolski/upokojenski turistično-izobraževalni eksurziji v sicer splošno prezirano glavno mesto države.
Primeri rabe z opombami {knjižno > ukrajinjeno}:
v Šmarju
> //v Šmarj//**i**
na Triglavu
> //na Triglav//**i**
pri kavču
> //pri kavč//**i**
pod soncem
> //pod sonc//**im**
//v Zagorjah//**>** //u Zagur//**i** (Zagurje)
- Pogosto se sicer obe obliki zaradi ženskega spola izvirne samostalniške oblike ujemata -
v Slatini
=
v Slat'ni
- V primeru množinskih imen in drugih sam. bes. nastopi pomožna množinska pripona -h -
v Brežicah
> //v Brež'c//**ih**
- Povsem izvedljivo tudi pri tujih zemljepisnih lastnih imenih in mnogih tujkah -
v New Yorku
> //v New York//**i** [fnjujorki]
v peugeotu
> //v peugeo//**ji** [fpežoji]
(Vsi navedeni primeri iz dosedaj še ne samostojno priznane Šmarsko-Obsoteljske podnarečne skupine. Pri severnoštajerskih narečjih morda prihaja do manjših razlik v tvorbi in izgovorjavi.)
Dostopnost
Dostopnost