žur

Povezane besede:
zabava
družba
jour
likof

Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka predstava, bratrančev rojstni dan ali celo sestanek partijske celice), če bi se moral zato odreči rednemu sestanku svoje druščine. Sčasoma je žurfiks postal sinonim za vsako, zlasti pa bolj intenzivno zabavo. Pri tem je izgubil svoj fiks, kar je tudi prav, saj zdaj ne gre več za določeni in periodično ponavljajoči se termin. Tudi likofu vse pogosteje rečejo zaključni žur.
-------------------------------------------
Beseda se običajno uporablja na območju osrednje slovenije, medtem, ko npr. na štajerskem, predvsem v smislu druženja in zabave, raje uporabljajo izraz "čaga".



Vir: Razvezani jezik - Društvo za domače raziskave

Komentiraj slovarski sestavek