contractual obligation pogodbena obveznost, pogodbena zaveza

1.
Obveznost, ki izvira iz pogodbenega razmerja in zavezuje pogodbeno stranko, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Nasproti pogodbeni obveznosti ene pogodbene stranke, tj. dolžnika, stoji pogodbena pravica druge pogodbene stranke, tj. upnika, da od dolžnika zahteva, da opravi dogovorjeno izpolnitveno ravnanje.
Sinonim: contractual undertaking
Glej tudi:
contractual liability

2.
Pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane na podlagi pogodbe in v katerem je en subjekt tega razmerja, tj. upnik, upravičen od drugega subjekta, tj. dolžnika, zahtevati, da nekaj da, stori, dopusti ali opusti, dolžnik pa je dogovorjeno izpolnitveno ravnanje zavezan opraviti.
Sinonim: contractual undertaking



Vir: Slovar evropske pravne terminologije - Pravna fakulteta (UL), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU)

Komentiraj slovarski sestavek