d'office po uradni dolžnosti, ex officio, ex offo Lastnost postopka, da se začne, vodi in konča po uradni dolžnosti, tj. na pobudo organa, organ, ki odloča, pa ni vezan na zahtevke stranke. Organ, neodvisno od vrste postopka, odloča po uradni dolžnosti tudi pri posameznih dejanjih v postopku, npr. o stvarni nepristojnosti, sposobnosti biti stranka, o razpolaganju z zahtevkom, o izvedbi dokaza. V pritožbenem postopku mora sodišče ali upravni organ, ki odloča o pritožbi, po uradni dolžnosti paziti na določene kršitve, npr. kršitve postopka, ne glede na to, ali jih stranke zatrjujejo ali ne.



Vir: Slovar evropske pravne terminologije - Pravna fakulteta (UL), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU)

Komentiraj slovarski sestavek