law of obligations obligacijsko pravo Celota pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo razmerja med udeleženci, v katerih je ena stranka zavezana opraviti določeno izpolnitveno ravnanje, in sicer dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, druga stranka pa je do te zaveze upravičena. Obligacijska razmerja, ki nastanejo na temelju pogodbe ali enostranskega pravnega posla, so pravnoposlovna obligacijska razmerja, obligacijska razmerja, ki nastanejo na temelju dejstev, ki jih zakon opredeljuje kot vir obligacij, pa so neposlovna obligacijska razmerja, npr. odškodninska obveznost, neupravičena pridobitev, poslovodstvo brez naročila. Pravice obligacijskega prava so relativne, kar pomeni, da učinkujejo samo proti določeni osebi, ki je z imetnikom pravice v določenem pravnem razmerju; njihovo število z zakonom ni omejeno. Obligacijsko pravo je del civilnega prava.



Vir: Slovar evropske pravne terminologije - Pravna fakulteta (UL), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU)

Komentiraj slovarski sestavek