licence

1.
licenca V pravu intelektualne lastnine dovoljenje za izkoriščanje varovane pravice intelektualne lastnine, ki ga imetnik te pravice podeli pridobitelju. Vsebuje prenos dela imetnikovih upravičenj do izkoriščanja predmeta pravice na pridobitelja ali odpoved uresničevanju prepovednih zahtevkov v dogovorjenem delu, ne pa tudi prenosa pravice intelektualne lastnine kot celote. Praviloma temelji na licenčni pogodbi med pridobiteljem licence in imetnikom pravice, izjemoma pa se podeli tudi neodvisno od imetnikove volje, in sicer z odločbo pristojnega organa ali neposredno na podlagi zakona.
Glej tudi:
compulsory licence, contractual licence, exclusive licence, intellectual property rights, licensing agreement, non-exclusive licence, statutory licence

2.
licenca, dovoljenje Oblastni akt, s katerim pristojni organ ali nosilec javnih pooblastil dovoli izvajanje določene aktivnosti, npr. licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, ali potrdi določen status, npr. dovoljenje za bivanje.



Vir: Slovar evropske pravne terminologije - Pravna fakulteta (UL), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU)

Komentiraj slovarski sestavek