public officer

1.
javni uslužbenec Posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. V skladu z zakonom so to posamezniki, zaposleni v državnih organih in v upravi samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih in javnih gospodarskih zavodih ali drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Funkcionarji v državnih organih in v organih lokalnih skupnosti niso javni uslužbenci.
Sinonim: public servant

2.
državni uradnik Javni uslužbenec, ki v državnih organih opravlja javne naloge, neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa.
Sinonim: civil servant



Vir: Slovar evropske pravne terminologije - Pravna fakulteta (UL), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU)

Komentiraj slovarski sestavek