Soft law mehko pravo
1. Akti, ki nimajo zavezujoče pravne moči, čeprav jih sprejmejo organi, ki so pristojni za sprejemanje normativnih pravnih aktov, ali druga javno ali zasebnopravna združenja, npr. stanovske organizacije. Lahko imajo dejanski učinek in pravni učinek. Ti akti skušajo naslovljence spodbuditi, ne pa prisiliti, da bi ravnali na določen način, lahko jih obveščajo o stanju ali uvedbi nove zakonodaje ali politike na določenem področju, npr. bela knjiga, zelena knjiga.
Glej tudi: Green Paper, hard law, white paper (1)
2. V pravu EU akti, ki sami po sebi nimajo zavezujoče pravne moči, vendar jo lahko pod posebnimi pogoji pridobijo na določenih pravnih področjih. Lahko imajo dejanski učinek in pravni učinek, npr. vpliv na razlago prava EU s strani nacionalnih sodišč ali Sodišča EU. Med formalne akte mehkega prava v EU sodijo priporočila in mnenja, med neformalne pa npr. sporočila. Akti mehkega prava se v pravnem redu EU uporabljajo kot instrument za zagotavljanje enotne razlage in uporabe primarnega in sekundarnega prava EU, instrument, namenjen informiranju naslovnikov, npr. o politiki Evropske komisije na določenem področju, ali instrument, ki vsebuje normativna pravila ravnanja, npr. priporočila Evropske komisije na določenem področju.
Glej tudi: communication, hard law, primary law, recommendation, secundary law
Dostopnost
Dostopnost