veto veto Akt, s katerim se odloži ali prepreči sprejetje ali izvršitev odločitve ali akta. Nosilec te pristojnosti lahko v postopku odločanja ali sprejemanja zakona ali drugega akta izrazi svoje nestrinjanje s predlagano odločitvijo in tako odloži ali prepreči njegovo uveljavitev. Navadno ima to pristojnost državni organ, ki sodeluje v postopku odločanja. V zakonodajnem postopku jo ima lahko npr. eden od domov parlamenta, enota zvezne države ali šef države. Veto lahko le odloži sprejem ali izvršitev odločitve ali akta, o čemer je treba ponovno odločati, ali pa dokončno prepreči sprejetje odločitve ali akta, s čimer se postopek konča. V prvem primeru gre za suspenzivni veto, v drugem pa za absolutni veto.
Glej tudi:
absolute veto, legislative veto, qualified veto, suspensive veto



Vir: Slovar evropske pravne terminologije - Pravna fakulteta (UL), Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU)

Komentiraj slovarski sestavek