vojska

operativna kontrola
pristojnost, ki poveljniku omogoča vodenje njemu dodeljenih sil, da lahko izpolni poslanstvo ali naloge, ki so običajno omejene z vsebino, časom ali prostorom
Opomba k definiciji: Pristojnost vključuje razmeščanje dodeljenih enot in zadržanje ali dodelitev taktične kontrole nad temi enotami. Ne obsega pristojnosti za določanje ločene uporabe posameznih sestavnih delov dodeljenih enot niti za določanje kadrovske in logistične kontrole.
Raba: v usklajevanju

Angleščina:
operational control
Krajšava: OPCON
The authority delegated to a commander to direct assigned forces to accomplish specific missions or tasks that are usually limited by function, time, or location; to deploy units concerned, and to retain or assign tactical command or control of those units.
Opomba k definiciji: Operational control does not include authority to assign separate employment of components of the units concerned and does not include administrative and logistic control.
Vir definicije: NATOTerm (dostop 2024)



Vir: Slovar obrambno-vojaške terminologije MOterm - Področni strokovnjaki Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske

Komentiraj slovarski sestavek