akrobatsko kolesarjenje
domača ustreznica za žargonski izraz BMX;drzna vožnja kolesarjev po zahtevnem naravnem ali posebej pripravljenem terenu s premagovanjem različnih naravnih ali umetnih ovir ter izvajanjem zahtevnih gibalnih likov (akrobatskih prvin). Akrobatsko kolesarjenje ima več disciplin (za katere še nimamo domačih izrazov): flatland (kolesar na kolesu na mestu z ravno podlago, npr. na parkirnem prostoru, izvaja različne like); street (uporabljanje urbanih površin in tamkajšnjih objektov za vožnjo po njih in izvajanje likov oz. akrobacij: vožnja čez naravne ovire, po gradbiščih, stopnicah, ograjah, klopcah, nakladalnih rampah); park (vožnja in izvajanje raznih likov v posebnih parkih, ki jih uporabljajo tudi rolkarji in rolarji; gre pravzaprav za 'umetno' različico 'streeta'); vert (vožnja po 4 do 5 m visokem umetnem kanalu, širokem od 2 do 3 dolžine kolesa, podobno deskanju v snežnem kanalu): dirt - (umetno narejene zemeljske izbokline, čez katere se vozi in skače; grbine so različno visoke, za začetnike od 0,5 do 3 m visoke, dolžina od 1 do 4 m, za boljše višina do 4 m in dolžina od 2 do 10 m); park (olimpijska različica 'dirta', ki je bila prvič na programu olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu; dolžina proge 400 m, preprosto jo imenujejo BMX, nekateri pa race, izg. reis, dirka, tekma).
Dostopnost
Dostopnost