Opomba: Isti pisci pogosto mešajo tuja izraza 'freeride' in 'freestyle', tako da je nemogoče natančno določiti pravo vsebino obeh pojmov. V iskanju slovenskega izraza se je začel uveljavljati še dvobesedni izraz prosti slog, vendar ga nekateri pisci enkrat uporabljajo namesto 'frirajda', drugič namesto 'fristajla'. In tako imamo angleško-slovensko besedno zmešnjavo, ki jo razni pisci širijo in utrjujejo. Hkrati pa ne freeride, ne freestyle, ne prosti slog pojmovno ne ustrezajo vsebini, ki se prikazuje pod temi izrazi.
Tujega izraza freeride ne gre slepo prenašati na domača tla (kar nekateri privrženci te discipline in pisci počnejo), ker ne pojmovno ne jezikovno in ne izrazoslovno ne ustreza. Angleški izraz freeride (free, prosto, svobodno, neovirano + ride, vožnja) namreč pomeni prosto, neovirano krmarjenje, neomejeno v svobodi gibanja, brez obveznosti (do tega ali onega sloga, ali postavljene ovire, ali posebnih pravil). Če pa je treba premagati postavljene ovire in upoštevati razna (tekmovalna) pravila, to ni več 'prosto, neovirano krmarjenje, svoboda gibanja, brez obveznosti', saj pravila in zahteve obvezujejo. Če freeride prevedemo v 'prosto, svobodno vožnjo', pojem ustreza tudi nedeljskemu rekreativnemu smučarju, ki prosto, svobodno, brez kakršnih koli zahtev smuča po svoje. In enako velja za deskarja. Z vse 'freeride' discipline še najbolj ustrezajo izrazi smučanje zunaj urejenih smučišč, deskanje zunaj urejenih smušišč, kolesarjenje zunaj urejenih stez.
Če izraz slog ( angl. style, free-style) razumemo kot ga pojasnjuje SSKJ, namreč, "kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu", je tudi nedeljsko rekreativno smučanje freestyle, saj smučar brez sleherne obveznosti smuča 'po svoje', s svojim 'izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev', torej v slogu (style), ki ga sploh obvlada. Potemtakem je pojmovno tudi plužna tehnika krmarjenja freestyle, če se je nekdo prosto (free) odločil zanjo.
Vsej izrazoslovni zmešnjavi se izognemo, če za iztočnico vzamemo temeljno izrazotvorno načelo nomen est omen (v imenu je pomen). Pri dejavnostih, ki jih njihovi privrženci izrazoslovno neutemeljeno in v nasprotju z omenjenim načelom privrženci imenujejo freeride in freestyle, je pogosto potrebna izjemna gibalna spretnost in pogosto tudi pogum in drznost ter izvajanje gibalnih prvin, ki jih v športnem (in knjižnem) jeziku štejemo za akrobatske prvine. Glej ➞ akrobatika. Zato ni nenavadno, če različni pisci, ki pišejo o freeridu in freestylu, spontano zapišejo, da so videli neverjetne akrobacije in da je za te dejavnosti potrebno kar nekaj akrobatske spretnosti. Spontano je torej nastal izraz, ki dejansko ustreza dogajanju in napeljuje na ustrezno domače izrazje. Vsiljujejo se domače ustreznice ➞ akrobatsko smučanje, ➞ akrobatsko deskanje, ➞ akrobatsko (gorsko) kolesarjenje in vse ustrezajo temeljnemu izrazotvornemu načelu nomen est omen. Levi prilastek 'akrobatsko' označuje bistvo tistega, kar ljubitelji tujih izrazov največkrat razumejo s tujima izrazoma freeride oz. freestyle ali s ponesrečeno domačo ustreznico prosti slog.
Dostopnost