nokaut (angl. knoc-kout iz knock, udarec + out, zunaj, ven, iz igre),
izločilni udarec pri boksu, zaradi katerega udarjeni igralec obleži na tleh več kot deset sekund in ni več sposoben boja: nasprotnika premagati z nokautom, nokautiral ga je. Če sodnik prekine dvoboj, ker je presodil, da eden od boksarjev zaradi poškodbe ali drugih razlogov ne bo mogel nadaljevati boja oz. da bi nadaljevanje lahko postalo prenevarno zanj, govorimo o tehničnem nokautu: boksar je izgubil tekmo s tehničnim nokautom.

SK



Vir: Slovar telesne kulture - Fakulteta za šport

Komentiraj slovarski sestavek