smučanje zunaj urejenih smučišč (angl. freeride),
netekmovalno razvedrilno in tekmovalno alpsko smučanje po neurejenem smučišču, kjer si vsak sam po lastnem preudarku izbira pot. To je lahko manj zahtevno razvedrilno smučanje pa vse do bolj ali manj vratolomnega in tveganega spuščanja po velikih strminah med 45 in 55 stopinjami naklona, tudi z vmesnimi skoki čez skalne pečine. Beležijo tudi tridesetmetrske skoke, ki se končajo srečno ali pa s padcem. V najvišji težavnostni stopnji tudi tekmujejo. Sodniki ocenjujejo težavnost izbranega pobočja ter iznajdljivost, drznost, atraktivnost, tehnično znanje, zanesljivost smučarja in estetski vtis. Čas spusta bistveno ne določa ocene. Smučarji se navadno vzpenjajo z obstoječim žičničarskim objektom, v tujini tudi s helikopterjem (tuj izraz helioskiing). Smučanja zunaj urejenih smučišč ne gre zamenjavati ne s turnim smučanjem, ne z alpinističnim smučanjem.

SK



Vir: Slovar telesne kulture - Fakulteta za šport

Komentiraj slovarski sestavek