zvón -a m spodaj odprto in razširjeno votlo kovinsko glasbilo, ki ob udarcih, trkih s kembljem na notranjo udarno točko obroča ali s kladivom na zunanji del oddaja močan, zveneč zvok
Glej tudi: baróčni zvón, benéški zvón, gótski zvón, renesánčni zvón, brônasti zvón, cerkvéni zvón, čôkasti zvón, delopústni zvón, drúgi zvón, dúrovski zvón, fárni zvón, glasôvno izstopajóči zvón, glávni zvón, jekléni zvón, jútranji zvón, kovíčeni pločevínasti zvón, lážni zvón, letéči zvón, máli zvón, mirujóči zvón, mólski zvón, mrlíški zvón, nàjnížje uglašêni zvón, nàjvíšje uglašêni zvón, nónski zvón, nótranji zvón, odškodnínski zvón, oktávni zvón, opoldánski zvón, povzdigovánjski zvón, prenôsni zvón, pritrkujóči zvón, raztopljêni zvón, samostójni zvón, sékstni zvón, séptimski zvón, spéskani zvón, srebŕni zvón, srédnjemáli zvón, srédnjevéliki zvón, srédnji zvón, stojéči zvón, téstni zvón, trétji zvón, umérjeni zvón, upočásnjeni zvón, nar. úrni zvón, véliki zvón, zavarjêni zvón, zunánji zvón, zvonéči zvón, zvón v oblíki čebéljega kóša, zvón zgodovínske vrédnosti, zvón željá, želézni zvón
Angleško: bell