zvonjênje -a s
1. glasba, ki nastane ob udarjanju kembljev na notranjo udarno točko udarnega obroča zvona med njegovim nihanjem
2. nihanje zvonov, med katerim kemblji udarjajo na notranjo udarno točko udarnega obroča in s tem povzročajo močne, zveneče glasove, zvoke
3. naznanjanje delov dneva, zlasti začetek in konec maš, cerkvenih obredov, smrt koga, za skupnost pomembne ali v preteklosti tudi neugodne dogodke
Glej tudi: avtomatizírano zvonjênje, bogoslúžno zvonjênje, delopústno zvonjênje, dvákratno zvonjênje, ênkratno zvonjênje, eléktrično zvonjênje, elektrónsko zvonjênje, izrédno zvonjênje, jútranje zvonjênje, mrlíško zvonjênje, nèubráno zvonjênje, opoldánsko zvonjênje, pepelníčno zvonjênje, pogrébno zvonjênje, tríglásno umérjeno zvonjênje, tríkratno zvonjênje (1, 2), ubráno zvonjênje, večérno zvonjênje, nar. štaj., nekdaj zvonjênje ob četŕtkih, zvonjênje ob pétkih, zvonjênje pred krésom, nekdaj zvonjênje ob požárih, zvonjênje pri Slávi, zvonjênje v část svetemu Florijánu, nekdaj zvonjênje za odvrnítev húde kúge, zvonjênje za umŕlim, zvonjênje za vérne dúše v vícah, zvonjênje z vélikim zvónom
Primerjaj: pritrkávanje (1, 2)
Angleško: bell-ringing