búča
-e
ž
1. тиква
buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. бокал
buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
3. pog. ekspr. глава
mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost