hrám -a m
1. dijal. zap. ambar, spremište, žitnica
imel je polne hrame
2. stambena zgrada, kuća
hram je popravil, hleva pa ne; voziti se mimo razsvetljenih hramov
3. hram, bogomolja
svečenice v rimskih hramih; hodil je vesel od hrama do hrama; vinski hram
4. star. soba
popotniku sta prepustila edini hram
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA