pogodíti -ím dov.
1. pogoditi
pogoditi srno; poteze obraza je dobro pogodil; pogodil je njegove misli; pogoditi napako, resnico; veliko smešnega je pogodil stari berač
2. pogoditi, sporazumeti
pogoditi se med seboj
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost