pustíti -ím dov.
1. pustiti
pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pustiti testo vzhajati; le kje sem pustil dežnik; tat ni pustil prstnih odtisov, sledov
2. dopustiti, dozvoliti
oče je sinu pustil v brigado
3. ostaviti
pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili; bolnika ne moremo pustiti samega; pustiti ključ pod predpražnikom; pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu; vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest; pustiti delo, kajenje, službo
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost