storíti -ím dov.
1. učiniti, uraditi
zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji
2. pričiniti
kaj ti je storil, da si jezen; otrok ji je nekaj storil
3. nar. roditi, uspijevati, uspevati
pšenica letos ni storila; trta je lepo storila
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost