vihár -ja m
1. vetar, vihor
vihar je lomil, ruval drevje; vihar nastane, se pojavi; vihar poneha, se poleže, umiri
2. ekspr. vetar, vihor
ob teh besedah je v dvorani nastal vihar; pomiriti vihar v razredu; ob vsakem izidu pravopisa nastane vihar; razstava je izzvala, povzročila vihar v javnosti; družinski viharji; človeštvo je preživelo že dosti viharjev; vihar revolucije, vojne; dvorano je preplavil vihar navdušenja; dogodek je izzval vihar ogorčenja
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA