vŕh -a m
1. vrh
veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje; jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov; odrezati roži šibko rastoče vrhove; ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
2. vrhunac
ta drama je vrh realistične dramatike; uvrščajo se med vrhove našega pesništva
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA