zamudíti -ím dov.
1. zakasniti, zadocniti
zamuditi pouk, službo; zamuditi pet minut, pol ure; zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor; zamuditi avtobus, vlak; hitela je, da ne bi zamudila; čas je, da greš, sicer boš zamudil; zamuditi h kosilu; precej, veliko zamuditi; pomlad je letos zamudila; zamuditi s plačilom davka, prispevka; zamuditi rok
2. ekspr. propustiti
spoznal je, da je v življenju veliko lepega zamudil; nič nisi zamudil, ko te ni bilo; zamuditi ugoden čas za gradnjo hiše; zamuditi priložnost, trenutek
3. ekspr. zadržati
naloga ga zamudi kaki dve uri; popravilo me je dolgo, veliko zamudilo
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost