zapeljáti -péljem dov.
1. odvesti
povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca v bolnišnico; zapeljati žito v mlin; zapeljati z avtomobilom, motorjem; zapeljal je pred hišo in potrobil; prehitro zapeljati v križišče, ovinek; zapeljati s parkirišča na cesto; zapeljati naprej, nazaj; pri srečanju je voznik zapeljal s ceste; zapeljati preveč v desno; smučar je zapeljal vstran in ustavil
2. zavesti
slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga h kraji, v zločin; zapeljati koga s slabim zgledom; zapeljati koga, da kaj ukrade; bogastvo ga je zapeljalo, da je začel lahkomiselno živeti; brezoseb. včasih ga je zapeljalo, da se je napil; ne da se zapeljati
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
FRAZEOLOGIJA