zgrešíti -ím dov.
1. promašiti
nameril je in ustrelil, vendar je zgrešil; zgrešiti cilj, tarčo; krogla, strel zgreši / igralec je zgrešil žogo; vtikal je ključ, pa je vedno zgrešil ključavnico
2. mimoići (se)
voznik je zgrešil odcep; v temi je zgrešil pot, vrata; zgrešiti smer; v množici sta se zgrešila; hiša stoji na samem, ne boste je zgrešili; tega človeka ne moreš zgrešiti, tako izstopa
3. pogrešiti
zgrešil je, ker ga ni poslušal; za študij se je odločil nepremišljeno in je šele pozneje spoznal, da je zgrešil; zgrešiti poklic
PREGIBANJE
ETIMOLOGIJA
Dostopnost
Dostopnost