òn ôna ôno stil. ono, mn. oni one ona, dv. onadva dnedve lična zamj. on ona ono, mn. oni one ona
1. on je prišel; ona sprašuje po bratu; njega vprašaj ne mene; nje nisem videl; to daj njemu ne njej; oni so jo vprašali; onadva sta ga srečala; onedve ji gresta naproti; tu so bile tri žene, pozneje jih nisem nikjer videl
2. lična zamj. iza predloga
a) vse mesto govori o njem; z njo se lahko razpravlja; modrejša je od njiju; kdo med njimi je najboljši
b) jednosložna enklitika se piše skupa s predlogom: prišel je ponj došao je po njega, to je dal zanj; preletel je čezenj; šla je nadenj; kdo še verjame vanje; poslali smo ponjo; to je zanju, zanjo, zanj; zanj imam važno sporočilo
3. gen. zamjenjuje i prisvojnu zamj.: iz njega rok smo to prejeli; nje lica so bleda od strahu
4. ga i jo u posebnoj službi v. tamo