dúh -a m, nom. i akuz. dv. i duha
1. duh: stremljenje -a k lepoti, biti bistrega -a; najnaprednejši -ovi; novica je razburila -ove
2. duh, smisao: to ne ustreza -u zakona; postopati v -u predpisov
3. duh, raspoloženje: tekmovalni duh med učenci
4. duh, atmosfera: odnosi med državama se razvijajo v -u prijateljstva
5. duh, mitološko biće: verjeti v -ove; hudobni duh zli duh, đavao; klicati -ove prizivati duhove
6. duh, duša: duh je zapustil telo; prikazal se mu je duh rajnega; absolutni, svetovni duh svjetski (svet-) duh