gotóvo pril.
1. gotovo, svršeno: sedaj je vse gotovo
2. sigurno, izvjesno (-ves-), za cijelo (-ce-), jamačno, stalno: ona ni gotovo nič kriva; gotovo nihče ne gori bolj za lepoto jezika; za gotovo obljubiti zacijelo obećati; gotovo si me hotel prekaniti zacijelo si me htio prevariti; to ste gotovo že slišali to ste jamačno već čuli