mečáva ž
1. meča, meki dio, deo: mečava hruške, kumare; kruhova mečava sredina hljeba (hle-)
2. meko tjeme, teme, tjemenac, tjemenjača, fontanela
3. razmekšana zemlja: gaziti skozi -o
4. meki snijeg, sneg
5. lapavica, raskvašen snijeg s blatom i vodom
6. jugovina: zunaj je nastala mečava