pokonci pril.
1. okomito, uspravno, vertikalno: drevo stoji pokonci; držati se pokonci
2. skočiti pokonci planuti, uzbuditi se; spraviti koga pokonci uzbuditi koga; pokonci glave uvis glave; pokonci se postaviti uspraviti se; vse je pokonci sve je na nogama; celo noč je pokonci cijelu (ce-) noć je na nogama; celo mesto je pokonci čitav grad se uzbunio; do polnoči bomo pokonci do ponoći ćemo bdjeti (bde-); pokonci hoditi gordo, oholo, ponosno, sa dignutom glavom hodati; konj je pokonci vzdignil ušesa konj je naćulio uši; ostal je pokonci mož ostao je uspravan muž
Dostopnost
Dostopnost