tèslīm -íma m (t. teslim, ar.) vrocitev, izrocitev: ~ učiniti dušo izpustiti; to izreče, ~ učinila; jeste došo Ćuprilić vezire, car mu muhur ~ učinio prispel je vezir Ćuprilić, sultan mu je izročil pecat; sve sam mu ~ učinio vse sem mu podaril; teslim-teskera potrdilo o prejemu
Dostopnost
Dostopnost