čȋn m, mest. u čínu, mn. čínovi, čîni
1.
čin, dejanje: prijateljski čin; drama u tri -a; zateći koga na -u zalotiti koga pri dejanju
2.
dejstvo: svršen čin; staviti koga pred gotov čin
3.
čin, stopnja: čin kapetana; lišiti koga -a vzeti komu službeno stopnjo
4.
obred, opravilo: svečani, sveti čin



Vir: Srbskohrvatsko-slovenski slovar - Janko Jurančič

Komentiraj slovarski sestavek