čȋn m, mest. u čínu, mn. čínovi, čîni
1. čin, dejanje: prijateljski čin; drama u tri -a; zateći koga na -u zalotiti koga pri dejanju
2. dejstvo: svršen čin; staviti koga pred gotov čin
3. čin, stopnja: čin kapetana; lišiti koga -a vzeti komu službeno stopnjo
4. obred, opravilo: svečani, sveti čin