dȉkli (t. dikili) dial.
1.
neskl. prid. ponosen, ponosno zravnan: mi jezdimo jaki i dikli, kao da smo na Kosovo pošli
2.
prisl. čedno, zelo: nosio me dikli



Vir: Srbskohrvatsko-slovenski slovar - Janko Jurančič

Komentiraj slovarski sestavek