dȍba s (v edn. tudi neskl.) doba, čas, obdobje: u naše doba mnogo se raspravlja i o jeziku; ledeno doba Zemljina razvitka ledena doba Zemljinega razvoja; kameno doba kamena doba: gluho doba noći globoka tiha noč; u sretno, srećno doba naše mladosti; zlatno doba zlata doba, zlati časi; u poodmaklo doba v poznejših letih; žensko doba prvi mrak; godišnje doba letni čas; ručeno doba dial. čas kosila; neko doba dana enkrat podnevi; u neko doba noći enkrat ponoči; doba je da se i o tome govori, progovori čas je, da se tudi o tem govori, spregovori