izmàknuti ìzmaknēm, izmàkni, izmàkoh = izmàknuh, ȉzmaknū = ȉzmače, ìzmakao izmàkla = izmàknuo izmàknula
I.
1. izmakniti, odmakniti: izmaknuti glavu da ne primi šamar
2. odmakniti, odstaviti: izmaknuti lonac s vatre
3. izmakniti se, uiti: izmaknuti zakonu, kazni; izmakao mi je smisao
4. izmakniti, ukrasti: izmaknuti pare
5. izgubiti se, izginiti: to reče i izmače
6. oditi: da izmaknemo iz grada prije policijskog časa
II. izmaknuti se
1. pomakniti se: mjesec se izmače iza oblaka
2. uiti: on čeka zgode da se izmakne; riječ mi je izmakla
3. izmakniti se, izmuzniti se: čaša mi je izmakla iz ruku
Dostopnost
Dostopnost